Sekoj od nas ima 200 godini Segašnost, veli edna misla…
Doaga od minatoto, odi ponatamu, spakuvana vo ubavi prikazni za nas, ponekogaš mnogu tažni…
Doaga i odi niz kodovite na site sakani…Moite kodovi se ubavi, no…
Dete sum na golema ljubov, koja ušte trae, toa e bazata i temelot na koj stoime…
Rodena sum vo Strumica, a koga imav 14 god, se preselivme vo Skopje…
Vo 1986 se vrativ vo Strumica, vo 2000 se vrativ vo Skopje…
Od 2010 živeam vo Švajcarija.
Kodovite na raseluvanje na moite pretci, dlaboko se vsadeni vo mene…
…Sé što sme i sé što pravime e prikazna, sé što deteto pravi otkako se rodi, koga ke porasne i ostari, sé e prikazna!
Site nie imame svoi prikazni, golemi, mali, glavni, sporedni…
Prikaznata e Nadež, Nadežta e prikazna…
Niz prikaznata ja stimulirame Nadežta i kaj decata i kaj vozrasnite…
Roditelot e dolžen da ja razviva nadežta niz ličen model i niz prikazni kaj svoite deca.
Prikaznite od minatoto, možebi se mnogu tažni, možebi nekoi pretci ne uspeale vo životot, no roditelot ima obvrska da gi prenese i da gi napravi što ponadežni…Kako? Lesno, dovolno e da kaže:
Blagodarenie na niv, na našite pretci, nie sega razgovarame, blagodarenie na niv, nie možeme da postoime! I toa e taa vremenska, nadežna prikazna bez kraj!
Kade sum jas vo ovaa vremenska prikazna i kakva vrska ima toa so blogot i gotvenjeto?
Što imam kodirano i što ke prenesam vo idninata?
Mojot pradedo, od strana na tatko mi, imal najubava gostilnica vo ezerskoto gratče Dojran, vo toa vreme, dosta razvieno. Kukata bila na stolbovi vo ezeroto, a na ulicata od drugata strana, izleguvala gostilnicata. Velat deka pravel najubavi jadenja, gostilnicata bila čista kako solza, kako kitka, a i toj isto, pa zatoa go vikale, Čiček Andon…
Nemalo frižideri, hranata teško se održuvala, no nikoj, nikogaš nikoj ne dobil truenje, što bil čest slučaj so drugite gostilnici. Čiček Andon, čist i ureden, gostilnicata isto, mojot pradedo, bil mnogu human čovek, sekoja večer ja daval hranata na siromašnite…
1916 godina, Dojran e zapalen do temel, baba mi i dedo mi bile deca…
Došle vo Strumica, pradedo mi Čiček Andon, otvoril gostilnica i tamu, so najubavite jadena…
Drugiot pradedo, Gorge, koj se iznamačil barajki nov život vo Niš i Skopje, koj ja izgubil soprugata na tie patešestvija, prababa mi Magda, otvoril nožarska rabotilnica.
Životot prodolžil, gradejki go od nula, so ranite za navek vo kodovite…
E toa e kodirano vo mene…Gi pamtam jadenjata od baba mi Donka, crveni manžđi preubavi, prevkusni, ja pamtam nea so topkata maslo, so pupite veligdenski, piperkite, magdanos i luk, obavezni, so erebicite, so sušenite domati, so sokot od trendafili čij miris i boja večno se nosat vo sebe…
Jas gotvam baš kako baba, obožavam crven piper i mrsničko, što da pravam, kodovi…
Tatko mi i brat mi se odlični vo kujnata i koga sme site zaedno, baš e gusto, sekoj gotvi po svoe i ništo ne prifaka od drugite…Kodovi…
A sega malku za baba mi od majka mi stranata…Baba mi Zonka, od mala bila sekoj den vo slatkarnicata na nejzinite rodnini, Šekerđici…Gi naučila site tajni i pravela torti doma vo toa vreme, što ne bilo voobičaeno. Pravela torti i kolači za site komšii vo Varoš maala vo Strumica. I sitni kolači i razni slatka i marmaladi, bila poznata po toa…
Majka mi i den denes pravi najubavi tradicionalni kolači, iako ja pomina osumdesetata…
Vo pedesetite godini na minatiot vek, imalo eden kurs za kulinarstvo vo Strumica…
Moite zlatni babi nemale potreba da go posetuvaat, zatoa što zavržile Radnička škola vo koja se učele site domakinski raboti…Za pedantnosta, trudoljubivosta, ubavinata i sposobnosta na baba mi Zonka, drugata baba Donka, sekogaš zboruvaše, im bila idol na mnogu od niv…
Za kursot nemalo baš mnogu zainteresirani, no majka mi i nekolku drugi ženi, go završile toj kurs i od toa vreme ja imame relikvijata so čudesnite moi recepti.
Nikoj veke ne se sekava na kursot, nikoj ne se sekava i na moite babi so tek na vremeto…
Odamna bilo koga baba mi Zonka, na site vo maalata im nosela limoni, blaga ponudica, cveke, med, zašto vo dvorot, ogromen i ubav imaše mnogu cveke, pamtam, a vo srceto imala mnogu ljubov za site…
Takva bila, edna od najubavite ženi na svoeto vreme, jas ne ja pamtam, za žal…
So baba mi Donka porasnav, najmirnata žena na Planetata, tivka, a vredna kako mravka…
Dedovcite gi pamtam mnogu ubavo, dedo mi Gligor koj ni ja razvi ljubovta za filmot i so brat mi ne noseše sekoja nedela na kino…
Dedo mi Lazar koj preubavo raskažuvaše na nekolku jazici, sekoj den mi noseše čokolatca obvitkani so zlatce…
Moite roditeli mi kodiraa ljubov kon lugeto, knigata, pravda, čest…
Učev od najdobrite, ja imav taa sreka, site vo mojata blizina, bea najdobrite <3
Seto toa e kodirano vo mene, zapišano…I seto toa treba da odi daleku, daleku…
Mojata edinica Iva, od mala ja obožavaše tradicijata…
Što se odnesuva do kujnata, zaedno pravevme sé, taka se raste, so malite račinja sakaše da pravi bombici, solenki, kokosovki… Uživavme, na srekata i nemaše kraj…
Ama krajot dojde, brutalno, pobrutalno ne može da bide…Dojde užasot za da ostane, eve veke 11 godina…11 godini sum vo šok, tolkav e toj užas koj ni go priredi eden piroman…Si presudi sam vo zatvorot…
Mojata Iva e so Angelite…Ova go pišuvav so denovi, nedeli…Pišuvam, plačam, zastanam, pa prodolžam po nekoe vreme i počnuvam odnovo sé…
…Bev veke potonata vo slatkoto ludilo, koga se sluči da gi čujam zborovite na edna komšika, psihijatar, bukvalno me drmna i me izdigna od potonatosta…Reče, morame da smislime nekoj Proekt, nejzinoto ime da ostane, spomenot za nea, večno da ostane…Tatko mi sekoj den naogaše sila da mi kaže nešto vo toj pravec, no ne dopiraše do mene, mi beše užasno teško da gi poglednam moite, skršeni dvojno, i za Iva i za mene…
Komšikata se odseli, no eden den, jas stanav i trgnav, ne znaev kade…Rabotite sami se redea ili jas gi prepoznavav znacite…Završiv specijalistički studii i go posvetiv specijalističkiot trud na Ivička…Temata e Nadež…
Potoa zaplivav vo kulinarstvoto…Objaviv eden starinski recept, na lugeto im se dopadna…
I taka započna, ogromna želba da napravam novi recepti i da gi narečam Ivini… Ivina torta, Ivini kolači…
Imam tri fb stranici posveteni na Iva, a sega i blogot i toa mnogu mi znači…Kulinarstvo, fotografii i psihologija…
…Prebogati kodovi, mi značat mnogu, no kodovite od mojata Segašnost, nema koj da gi prenese vo idninata…Nema da ima nikoj tamu napred, da prenese i da se seti…
No jas ja imam taa opsesija, da ostavam silni spomeni za Iva, mojata edinica, mjata ljubov, moeto sé…
Trčam niz životot, pagam i trčam, pagam i povtorno trčam…
Ne znam dali e toa za pobrgu da stasam kaj nea ili zatoa što begam od vistinata, ušte begam…
Preaktivna sum, ne znam kako, no go transformiram užasot i nepodnoslivata bolka vo site tie prekrasni jadenja…Porano go transformirav užasot vo mojata praksa, pomagajki im na decata i roditelite…
Koga denovite se najteški, posle gledam, najaktivna sum bila…
Trčam so krstot na grbot i sakam da dadam Nadež na site!
Sakam prikaznata za mojata Iva da živee!
Imaše samo 20 godini, oči kako srna, mnogu taga vo očičkite vo eden period, odličen student, ubavo vospitana, mnogu, mnogu intelegentna, lider megu drugarkite, prijatelka koja sekogaš pomaga sekomu, sekogaš deleše soveti i posakuvaše da ja raboti mojata rabota…
I odlično go praveše toa so drugarkite, učeše od mene dodeka sedeše kaj mene na rabota, čitaše mnogu moja literatura…
Nejzinite kulinarski kreacii gi obožavavme, nejziniot oriz beše najubav, palačinkite nepovtorlivi…
Obožavaše blagičko…
Nema da ima nikoj, tamu daleku napred da ja prenesuva prikaznata, osven mojot zlaten vnuk, da ni e živ i zdrav, gordost naša, tolku mlad, a veke profesor na svetski Univerziteti <3
No vie sekako odite vo Idninata, neka vi e so sreka i so nadež!
Znam deka vo mnogu tertatki i kompjuteri stoi Ivinoto ime i moeto, odime i nie so vas!
Elektronskite zapisi ke prenesat sé vo idninata i taka odime i Iva i jas, blagodarenie na mojot soprug…
Spijam malku, makotrpno, no so ogromna ljubov rabotam na dve celi.
Sakam da ostane spomenot za mojata Iva i spomenot za strumičkata kujna, a voopšto i za makedonskata kujna!
Želba m e da odat vo idninata!
Mojata prikazna e mnogu tažna, no jas sakam da ja znaete i da vi dade Nadež <3
Nadežta e cel, volja i pat! Stanuvam sekoe utro so želba i celi i sekogaš naogam pat…
Ako mene mi ja dale Nadežta, vi ja podaruvam i jas, za da bide prikazna bez kraj i dar koj podaruva ponatamu…<3
Tekstot kako i drugi tekstovi vo idnina, ke gi najdete vo Kategorijata Blog
