Rolatot veke go imam objaveno so poinakov fil. Blagodarnost na Dijana Matevska od koja ja vidov idejata za vitkanje na rolatot mnogu odamna i od togaš redovno go pravam… Продолжи со читање “Ivin nepečen rolat”
Категорија: Dobredojdovte
Banica so oriz
Edna od moite banici so oriz… Ovoj pat posna, so suvi piperki i gotovi kori. Site kori što gi kupiv za ovie praznici, bea partal, se gleda od edna slika. Ovde, našite balkanski kori se prodavaat pretežno vakumirani ili smrznati i koga ke gi otvoriš se kinat na lenti… Продолжи со читање “Banica so oriz”
Greeno vino
Za prv pat otkako sme dojdeni vo Montreux ima tolku sneg, obično provejuva i se istopuva vednaš, baš mediteranski. Ovaa godina ostana podolgo… Zima, zima… A koga e zima, ni trebaat topli pijaloci.
Voobičano vo ovie studeni denovi i praznici se pravi vareno vino ili greeno vino. Se pravi i varena rakija, velat odličen lek e za nastinkite…
Ima poveke recepti za vinoto, probav dve, eve ja ednata…
Slatka pogača
Pogačata ja pravev za Vasilica, no može da ja napravite koga sakate…
Kako što veke rekov, majka mi pravi presno lepče i za Vasilica, samo go pravi blago, mu stava šerbet od sarliita ili baklavata. Продолжи со читање “Slatka pogača”
Bobarnik
Dojdovme do edna od magiite vo kujnata, jadenje koe gi natera i onie koi vo životot ne probale grav, da jadat so slast, ami kako! Toa mi e najgolema garancija kolku ovaa jadenje e magično!
Mojot recept poteknuva od našite podgorski sela, od podgooriita, kade možete da se vooduševuvate na vodopadite, zleniloto, vozduhot, kamenite kuki, barem taka gi pamtam tie sela od devedesetite godini…
Bobarnikot ili bubarnikot, se pravel i vo Strumica od damnina, no ne vo site semejstva, taka e vo Strumica, zavisi od kade e potekloto na semejstvoto, za koe nešto veke sum pišuvala…
Продолжи со читање “Bobarnik”
Tarana-traano
Zimska bajka, sneg, snegulki…Barem koga paga ne e tolku ladno…
Edno od najubavite jadenja koga vrne sneg e taranata ili traano po strumički, me poteseka baš na snegulki… Продолжи со читање “Tarana-traano”
Presno lepče za Badnik
Presno lepče kaj nas se pravi za Badnik. Se stava parička, zavitkana vo folija. Porano ne se vitkala, taka ja stavale, ubavo izmiena.
Adetot kaj nas e, da se postavi na masata so drugite posni jadenja i koga semejstvoto ke se sobere, se krši lepčeto. Kaj i da si, za Badnik, doma da si… Taka bilo i taka ostanalo…
Toa lepče ne se ukrasuva, osven krst, treba da bide skromno, kakov što bil Isus… Продолжи со читање “Presno lepče za Badnik”
Kisela čorba, grav i zelka
Posle praznicite, site sakame čorbi, supi… Želni sme za nešto so lažica, kiselko, taka ni bara organizmot, zaradi mešanata hrana koja ja jademe nekolku denovi…
Zatoa jas na vreme si ja podgotvuvam od ona što imam, a voopšto ne treba vreme za nea.
Božiken ruček-predlog
Za Božik voobičaeno podgotvuvame svečen ruček, mladite odat kaj postarite na čestito, majkičkite i babičkite, tatkovcite i dedovcite so radost prigotvuvaat za decata koi veke oformile svoi semejstva i ne živeat so niv…
I koga se nema, Makedoncite umeat da napravat trpeza, čudno, no taka e…
Mi se kinelo srceto koga sum bila prisutna da čestitam nekoj praznik, a znam deka lugeto imaat teška maka, teška kriza…
Go pamtam sekoj niven grč, zašto na sekoj od nas vo životot može da mu se sluči toa…
I ke go pamtam dodeka sum živa tekstot na eden golem čovek koj preubavo raskažuva…
Rasažuva za godinite koga se nemalo…Godinite na grč na liceto, no i grč na stomakot…A gosti došle…
I togaš, togaš se vadi starata kutija za konduri, polna so spomeni i se gledaat sliki, stari sliki…
Togaš site zaboravaat na nemanjeto koe ne se zaborava…
Na ovoj preubav tekst jas bi dodala, ne se stegajte ako se nema, najadete go gostinot so mil zbor, so topla nasmevka, iako e mnogu teško…Sekoj mil gostin ke go pamti vašiot mil zbor, lepče i solče i milata atmosfera…
Vo toj kontekst bi sakala da skrenam vnimanie da se iskorsti toa što ostanalo od Badnikot, da mu se dade nova forma, nov vkus…Sekogaš ke napomenuvam da ne se frla hranata.
Dajte ja, podarete ja!
Ili transformirajte ja i ke imate nov ruček.
Mesoto nekako tradicionalno go podgotvuvame za Božik, no vo sekoe semejstvo e različno…
Majka mi najčesto polneše pile, so oriz i điger, preubavo e…
Mnogumina ne go znaat toj star strumički recept, koj uspeav da go “voskresnam” i mnogu mi e milo što im se dopadna i na vrednicite na Coolinarika.
Predlogot e za svinski rolat so slivi i ruzmarin i obaveznata moča. A pogolemi pečurki polnevme so makala. Da, makalata se odličen fil za pečeni pečurki, ostana dovolno, pa eve ideja…
Ova e samo eden predlog, biten e načinot koj sakam sekogaš da go imate na um. Koga ke go otvorite frižiderot i go vidite jadenjeto od včera, vednaš preispitajte se što bi odelo najmnogu, jajce, kaškaval, potpečete go i ke imate nov ruček za kratko vreme.
Ke sleduvaat recepti za sekoe jadenje posebno…
Badnikova trpeza-predlog
Badnik pomina, no predlogot ke vi se najde sekogaš koga ke vi pritrebaat recepti za nekoi naši, makedonski jadenja.
Se potrudiv da podgotvam nešto tipično od mojata Strumica, taka pravam cel život…
Trebalo, ne trebalo, seta toa ima potreba od nekoj red, sekako, no od druga strana, ne može lesno da se napušti tradicijata vo religijata.
A vo tugina, da ja slediš tradicijata, znae da bide složeno 🙂
Ne znaeš koe brašno e dobro, šekerot e poinakov, zejtinot isto, krap nema, milion raboti nema…
A tek gravot i orizot, piperkite, zelkata, sé izleguva poinaku, nema vrska so ona što si go znaeš, nemaš sostojki, začini…
Ne se žalam, samo sakam da naglasam deka da si ja teraš tradicijata vo tugina, onaka so duša, bara mnogu dodatni napori i dokolku nešto ne e kako treba, da znaete deka ne e do nas 🙂
Bitna e namerata, želbata, trudot, neli?
A na sé što se pravi so ljubov i greškite mu se prosteni…
Zatoa, greški nema, dragi moi, ako ste napravile so ljubov, ne se sekirajte, site pravime greški, no ljubovta seto toa go pokriva kako najubav začin…
Kaj nas sekogaš se pravi presnoto lepče, so soda bikarbona, tenko, ne se ukrasuva mnogu, osven krst.
Vnatre e paričkata. Za sreka.
Potoa grav, riba, posna sarma so oriz, praz i orevi, zelnik, banica, salata od praz i maslinki, salata kisela zelka, turšija, tikva pečena, kompot ili ušav, zerde ili posen sutlijaš, sarlii-baklava.
Taka bilo odsekogaš i taka sme si naučeni da pravime, e samo tikva ne napraviv…
Vo nedostatok na vistinska zimnica, zašto ovde nemame takvi uslovi, sega gi pravam i makalata plus, iako ne se od moeto podnebje, prekrasni salati koi stanaa del od našata kujna, otkako gi čitame na Internet.
Suvite piperki isto taka, gi “eksploatiram” mnogu, koga gi imam, pa gi polnev so oriz, so grav…
Ovaa godina se potrudiv da napravam i prilepski sarmički, pokraj strumičkite 🙂
Koga nie imame Badnik, mojot soprug ima Epiphanie, što e isto taka hristijanski praznik.
Taa večer tie go baraat Kralot ili Kralicata vo specijalna slatka, lisnata pita, koja se prodava, no ovaa godina si napravivme sami, posna, i kako i sekogaš, zaednički si gi dočekavme Badnik i Epiphanie.
Vašite trpezi sigurno ve otslikuvaat vas i vašata tradicija, vašite običai…
Trpezata e ona što vsušnost go imame doma, domakinski podgotveno, ništo da ne se frla, sé da se iskoristi, da bide što poraznovrsno, a sepak da ima duh na skromnost, kakov što bil Isus.
Podelete ja vašata trpeza so nekogo, pravete go toa sekogaš koga možete.
A tolku mnogu deca gladuvaat…
Mojata najgolema želba e da nema gladni deca, nikogaš!
Neka vašite trpezi bidat simbol na darežlivost, humanost, skromnost, a bogatstvo vo dušata!
I pred sé, simbol na LJUBOVTA VO VAŠITE SRCA!
HRISTOS SE RODI!